Prva Partizanska Četa – Zamolčano Obeležje Slovenske Zgodovine
Črnomelj, 2. julij 2025 – Medtem ko se Slovenija vsako leto spominja pomembnih dogodkov iz časa druge svetovne vojne, ostaja ustanovitev prve partizanske čete v Beli krajini presenetljivo skromno obeležena – ali celo zamolčana. Čeprav gre za enega ključnih trenutkov začetka organiziranega odporništva proti okupatorju, se o tem dogodku danes javno govori vse manj.
Prva partizanska četa je bila ustanovljena 22. julija 1941 na območju vasi Črnomelj in velja za začetno točko oboroženega odpora proti nacifašistični okupaciji slovenskega ozemlja. Vanjo so se vključili mladi prostovoljci, večinoma delavskega in kmečkega izvora, ki so z orožjem v rokah izrazili odločitev: Slovenija se ne bo uklonila.
“To ni bila zgolj vojaška formacija – bila je simbol upora, dostojanstva in narodne zavesti,” poudarja zgodovinar dr. Luka Primc z Inštituta za novejšo zgodovino.
Zakaj torej danes molk?
Zgodovinarji in kulturni delavci opozarjajo, da je zgodovinski spomin na partizanski boj vse bolj politično pogojen. Po njihovem mnenju gre za posledico ideoloških bojev, ki so se razvili po osamosvojitvi, ko so nekateri deli družbe želeli izenačiti partizanski odpor z domobranskim sodelovanjem z okupatorjem.
“Zgodovinski relativizem ne koristi nikomur. Prva partizanska četa ni bila politična tvorba – bila je obrambni odgovor naroda na nasilno okupacijo,” pravi zgodovinarka dr. Nataša Žagar.
Mnogi obžalujejo, da se spomeniki partizanskemu odporu danes redkeje obnavljajo, dogodki ob obletnicah so skromni, šole pa o tem obdobju pogosto učijo površno.
Obenem se pojavljajo pobude, da bi se obeležitev prve partizanske čete vključila v nacionalni praznični koledar, s čimer bi se njen pomen uradno priznalo kot temeljno točko slovenske zgodovinske identitete.
Čeprav je minilo več kot 80 let, zgodba o prvi partizanski četi še vedno čaka na celovito in pošteno mesto v kolektivnem spominu.
